Nevidni delci prahu, hlapi, plini in mikrodelci predstavljajo resno tveganje za zdravje dihal.
Na voljo so:
· polmaske,
· celomaske,
· filtrirne maske (FFP1, FFP2, FFP3) in
· sistemi s prisilnim dovodom zraka.
Ključni standardi za zaščito dihal
EN 149 – Filtrirne polmaske za delce
Ta evropski standard določa minimalne zahteve za filtrirne polmaske, ki ščitijo dihala pred trdnimi in tekočimi aerosoli.
Kaj vključuje: · razred FFP1, FFP2, FFP3 — glede na zaščitno učinkovitost
FFP1: najmanjša zaščita (~80 % filtracija)
FFP2: srednja zaščita (~94 % filtracija)
FFP3: najvišja zaščita (~99 % filtracija)
· Oznake: “NR” pomeni non-reusable (za enkratno uporabo), “R” pomeni večkratno uporabo, · dodaten znak “D” pomeni, da je maska opravila test z dolomitnim prahom (zmanjšanje zamašitve) in je primerna za bolj prašna okolja., · standard pokriva zahteve kot so: filtracijska učinkovitost, zračni upor, notranje puščanje, prileganje maske, ustreznost materialov.
EN 14387 – Filtri za pline/hlape in kombinirani filtri
Ta standard določa zahteve za filtre, ki se uporabljajo v maskah oziroma dihalnih napravah za zaščito pred plini, hlapi, parami in v kombinaciji s trdnimi delci.
Kaj vključuje:
Filter tipov A, B, E, K, AX (in včasih Hg, odvisno od izvedbe) — glede na vrsto nevarnosti (npr. organski hlapi, kisli plini, amonijak)
razredi (številke 1, 2, 3) pomenijo stopnjo absorpcije: višji razred pomeni daljše delovanje filtra
barvno kodiranje za lažjo identifikacijo filtra (npr. rjava za “A”, siva za “B”, rumena za “E”, zelena za “K”)